Vid Sagadin Žigon je rojen leta 1972, ko je Bobby Fisher na svetovnem šahovskem prvenstvu premagal Spaskega. Doživel je pionirčkovo zaprisego, Titovo smrt, razpad Jugoslavije, osamosvojitveno vojno, tranzicijsko ropanje svoje domovine in postranzicijsko neoliberalno agendo, ki je pod pretvezo varčevalnih ukrepov, ki izžemajo večino v korist probjedene manjšine, preplavila celotno območje stare celine. Je otrok svojih staršev, ki so svoje življenje posvetili igralskemu poklicu, vendar je sam izbral drugačno pot, čeprav je tudi res, kar pravijo, in sicer da kri ni voda, zato je tudi sam za svoj modus vivendi izbral igro, ki ji običajno pravijo igra s samim sabo ali bolj literarno – igra s hudičevim repom. Ko je ugotovil, da je okoli njega preveč mlinov na veter, si je nadel junaški oklep Don Kihota in se pogumno podal norim dogodivščinam naproti, čeprav so mu njegovi najbližji svetovalci to odločno odsvetovali. Vendar ni poslušal njihovih nasvetov, zato so mu v navalu nepopisne dobrote in dobrohotnosti vzeli mline na veter in ga priklenili na posteljo puščobne vsakdanjosti. Ko še to ni zaleglo, so poslali v igro znamenitega Sancha Panso, da bi ga s svojimi modrimi nasveti končno spravil k pameti in mu vbil v glavo nesmiselnost njegovega junaškega početja. S svojimi znanimi krilaticami, da kdor visoko leta, nizko pade, pa da brez dela ni jela, pa da kdor tiho ždi, temu se nič hudega ne pripeti, mu je zaman skušal dopovedati, da so verige sužnjelastniškega dela najvišji domet človekovega stremenja, čemur so pritrjevali vsi krajani slovenske vasice na obrobju Alp, ki so bili že do grla siti njegovega gobezdanja o svobodnem človeku, ki je tak, da bi gore premikal. Zato so se v njegovo dobro zatekli še k zadnjemu ukrepu, ki bi utišal še zadnje dvomljivce v njegovo neizogibnost: na vsak način mu je treba ukrasti njegovo norost, navsezadnje nismo v srednjem veku in napredek medicine je treba izkoristiti v polni meri, saj to je vendar jasno, mar ne? Če hočeš za vekomaj ustaviti krvavenje, je najbolje odstraniti vse žile, če hočeš odstraniti norost iz nore glave, je najbolje zamenjati možgane in medicina je na dobri poti, da ustvari genom normalnega človeka, ki ne bi v ničemer odstopal od normalne in bogaboječe večine. Zato so v igro pripeljali velikega inkvizitorja, izganjalca hudiča oziroma (kar je sinonimno) norosti iz zablodelih človeških duš, ki je imel veliko znanje o preskakovanju impulzov med možganskimi celicami, da iz njega ustvari novega človeka nove dobe, novodobnih biopolitičnih agend. V njegov prid so govorile mnoge pozitivne izkušnje z ozdravljenimi pacienti, ki hvaležno kramljajo o svojih ukinjenih simptomih, na čemer temelji njihova nova identiteta. Pacient je mrtev, naj živi ozdravljen človek! Zgodilo pa se je nekaj, kar nihče niti v sanjah ni pričakoval. Nori Vid se je zasitil skrivanja za starodavnimi drevesi, ki s svojimi mnogimi letnicami zakrivajo pogled v čisto sedanjost, in kot odgovor inkvizitorjevemu početju na igralno polje postavil svojo Špilungo, s katero se je vsem na očeh in povsem brez sramu slekel do golega. Škandal je nemudoma presegel lokalne okvire in vse vpletene institucije so prišle do soglasnega sklepa, da je subjekt dokončno ušel izpod nadzora, zato mu je nemudoma treba zapreti vsa vrata svojih uradov in pisarn, če nočemo, da se ogrozi dobro zastavljen projekt ubogljivih državljanov, ki pridno in vestno žrejo svoja lastna govna v dobrobit samozadovoljne in vase zagledane skupnosti. Za konec pa samo še eno opozorilo: nadaljnje branje škoduje zdravju večine, zato ga ljudem s čustvenimi motnjami in srčnimi težavami toplo odsvetujemo. Dobrodošli v svet igre na vse ali nič. Potovanje je končno končano in pot se šele pričenja!