Še zmoreš

ŠE ZMOREŠ?

Še zmoreš
priti k sebi
slečen sebe?

...

Še zmoreš
ljubiti ne da bi hotel
biti ljubljen?

Odpustiti tam
kjer ni kaj odpustiti?

Dopustiti
da te bolečina
raztrga brez
nevroleptikov
in pomirjeval?

Sploh še lahko daš
ne da bi hotel nazaj
in zavrneš
kar zahteva vračilo?

Si se kdaj vprašal
ali je to kar imaš
dovolj dober razlog
da obstajaš?

Ali lahko vzdržiš
misel da si naposled
samo hrana za črve
brez metafizičnih
pomagal?

Si kdaj pomislil
da je ljubezen
znamenje tvoje bede?

Da je vsaka tvoja želja
v svojem bistvu vedno
prostitucija srca?

Da je vse kar si naredil
od stola do katedrale
samo jalov poskus
da bi ubežal smrti
edinemu smotru
tega kar počneš?

Te je kdaj v redkem
trenutku razsvetljenja
prešinilo da si zlagan
in beden nevreden
samega sebe?

Da ni odrešitve
ne na tem svetu
ne na onem ki je
samo predmet
tvojih blodenj
in fantazem?

Da so tvoj pekel
drugi ker jih hočeš
oblikovati po svoji
podobi ne da bi
mogel razbiti zrcalo
ki te vara
da si najboljši?

Te ne bo nikoli izučilo
da mečeš senco na sonce
ki te je rodilo?

Samo to še lahko rečem
v trenutkih ko me ni.
Človek zgini mi
že enkrat spred oči!