Vid Sagadin Žigon

Ne morem

 

Ne, ne morem samo tebe ljubiti,

preveč sem porazdeljen navznoter.

 

Preveč ljudi je naseljenih v meni,

da bi samo tebi mesto v sebi odstopil.

 

Ne bodi jezna, nikoli te ne pozabim,

vedno te imam pred očmi, a ko zaspim

 

pridejo še drugi, toliko jih je, ki bi radi

tvoje mesto, da se bojim odpreti oči.

 

In glej, cela vojska vame zida panje,

skoz te line me gleda na tisoče oči.

 

Na tisoče ključev odklepa moje sanje,

da sem na tisoče vhodov naluknjani lik.

 

A ko glavna vrata vase tebi odprem, zakaj

na tisoče oken tako brezobzirno vate bolšči?

 

Ne, ne morem samo tebe ljubiti,

preveč sem porazdeljen navznoter.