Somrak uma

Otroci na kavljih
zblojenega Boga
ki je pozabil
da so ga rodili slepci
ki niso imeli poguma
da bi se spopadli
z lastnimi v krvoskrunstvo
namočenimi rokami.

Otroci ki so se rodili
v pekel obljubljene dežele
ki jim je odplahnila otroštvo
in jh opeharila za starost
ki jim je v zameno
za rojstvo ponudila smrt.

Otroci v bordelu starcev
s plesnivimi možgani
in ljudožerskimi očmi
ki nikoli niso bili otroci
kajti otroštvo ni čaščenje
hudobnih zmajev
ni preganjanje dobrega
v imenu nočnih mor.

Otroci brez Noetove
barke sredi oceana
ki jim je zalil pljuča
še preden bi vdihnili
topel poletni zrak
onstran naših fantazem.

Otroci kot tvoji in moji
brez tal pod nogami
brez zemlje ki bi jih sprejela
v svoje ljubeče naročje
in jim ponudila zavetje
pred našo norostjo.

Neuslišani otroci
pankrti perverzne vere
v trpeča božanstva
in izbrana ljudstva
žrtveno jagnje
samooklicanih mesij
ki trosijo svoja jalova semena
po njivah groze in obupa.

Otroci veselega evangelija
ki plešejo brez nog in rok
v mojih sanjah ki pojejo
svoje nedoživete pesmi
brez vsakega očitka
zavrženemu plemenu
ki jim je iztrgal jezik
in pogoltnil sapo.

Vedno več je teh otrok
ki naseljujejo naše
domove mi pa hitimo
podirat zidove
da bi jih lahko sprejeli
saj vemo da bi brez njih
dokončno izgubili
domovinsko pravico
in postali izgnanci
brez možnosti vrnitve
v naše zlagane raje.